6. julija smo se po dolgem času spet odpravili na potovanje z Ryanair-om; tokrat v Barcelono. Karte so bile tokrat najdražje do zdaj, in sicer 50€ povratna na osebo. Sta bila pa oba leta ob zelo nepraktičnih urah, tako da smo na letališče v Barcelono prileteli okrog 23:30. Tokrat smo leteli z letališča Marka Pola, saj v Trevisu nekaj obnavljajo.Ob letališču smo imeli rezerviran hotel, čeprav bi za moje pojme morali iti kar takoj z avtobusom do Barcelone. V hotelu smo se samo zvrnili v posteljo.



Letališče v Gironi


Zjutraj je bilo bujenje zgodaj, saj je ob 8:30 bil že odhod avtobusa do Barcelone. Karte se kupi na postaji, ki je desno od letališča, povratna pa stane 21€. Vožnja traja okrog ure in 15 minut. Ker v hotelu nismo imeli zajtrka, smo kar na avtobus pomalicali domače krofe. Avtobus nas je odložil na glavni avtobusni postaji, Estacio del Nord.

Naš hotel na letališču


Bus, ki z letališča vozi v mesto

Od tam smo šli na metro postajo, Arc de Triumpf, ki je najbližja. Kupili smo karto za deset voženj, ki stane okrog 8€ in ob eni potrditi omogoča menjavo linij metroja in vožnjo z avtobusem v roku 75 minut. Zdi se mi, da to ni najboljša investicija, če se nameravaš veliko voziti z metrojem. Bolj se splača dnevna(6,5€) ali večdnevna karta, ki omogoča neomejeno število voženj. Z Arca smo se odpeljali do Catalunye, kjer smo prestopili in se z Linijo 6 odpeljali do končne postaje ter šli do hostla, ki smo ga imeli rezerviranega. Tam smo samo odložili kufre in šli nazaj do metroja ter se odpeljali do Sagrade familie. Presunila nas je več sto metrska vrsta za čakanje na nakup vstopnic in bili smo se prisiljeni odpovedati ogledu te nedokončane katedrale. 

Sagrada Familia prvič

Šli smo nazaj na metro in potem na Plazo Espanyo, ki je začetek najslovitejše in najživahnejše Barcelonske ulice - La Ramble. Sprehdiili smo se po njej, na vsakem koraku so cigani, ki ponujajo razno škrt robo in fenomenalni ulični umetniki s celimi instalacijami. Na Rambli je tudi velika in lepa tržnica. S te tripasovne ulice smo zavili proti gotski četrti. Po poti smo naleteli na prelepo cerkev, ki pa je ni bilo v nobenem vodiču, zato nimam pojma kaj je bla to za ena reč...Na robu gotske četrti je trg, kjer je Katalonski parlament in palača šefa. Glavna znamenitost četrti je gotska katedrala, v katero pa je vstopnina, vendar je vredna vsakega centa. Možno se je tudi z dvigalom povzpeti v stolp. Iz gotske četri smo prišli nazaj na Rambli in nadaljevali do morja, kjer kraljuje spomenik Krištofu Kolumbu, v katerega se je tudi možno povzpeti za 4,5€, a mi se nismo, saj smo bili že lačni. Po kosilu smo se bili primorani vrniti nazaj v hostel, saj so eni kot vsakič doslej potrebni počitka...

Plaza Espanya

La Rambla...

...ki je polna uličnih umetnikov

Barcelonska katedrala

Pogled s strehe katedrale

Spomenik Krištofu Kolumbu

Z napolnjenimi baterijami smo se z naše zabačene metro postaje podali proti Parale-lu, od koder vozi vzpenjača na Montjuic, pelješ pa se lahko kar z metro karto. Na Montjuic vozita tudi dve gondoli, a smo mi izbrali najhitrejšo in najcenejšo možnost, čeprav bi razgled najbrž odtehtal vstopnino. Na Montjuicu smo najprej šli v Olimpijski muzej, kjer je vstopnina, za razliko od ostalih znamenitosti, poceni. Meni osebno je bil muzej kr všeč, posebno zato, ker hranijo nekatere stvari znanih športnikov(kot so copati Jordana ali Armstronga-...). Muzej ima tudi interaktivno cono, kjer so shranjeni največji trenutki olimpijskih iger, poseben oddelek pa je posvečen OI leta 1992 v Barceloni. Imajo pa shranjeno tudi veliko zbirko olimpijskih bakel. Iz muzeja smo se napotili naravnost proti Olimpijskemu stadionu, katerega ogled je zastonj, saj je odprta samo glavna ploščad na stadionu. S stadiona smo se sprehodili po tem olimpijskem parku, kjer je tudi bazen, dvorana in tudi nekakšen stolp. Park je zelo lepo urejen in bil mi je izredno všeč, saj je tako park kot celoten Montjuic umirjen del Barcelone, kjer ni vsega mestnega vrveža. 

Vzpenjača na Montjuic
Copati Michaela Jordana v olimpijskem muzeju

Olimpijski stadion

Prekrasen olimpijski park

Pod Montjuicom je Čarobna fontana, ki zvečer od 21h  do polnoči šprica vodo po glasbi. Ker smo bili še zgodnji, smo se odpravili poiskat nekaj za večerjo. Našli smo neko nemško restavracijo in preplačali pomfrit in hamburgerje...Na trgu pred ulico do fontane je tudi ogromno nakupovalno središče v nekakšni bikoborbski areni. Po kratkem obisku le-tega pa je že bila dovolj ura, da je na sceno stopila fontana. Predstavo pride gledat toliko ljudi, da morajo priti policaji in kontrolirat promet, da ga gledalci ne ohromijo. Ob različnih muzikah fontana spreminja barvo in moč špricanja vode kar na koncu izpade zeli impresivno, posebno z vsemi stopnicami in vodnjaki na dobrih 100 metrov visok Montjuic, na vrhu pa kraljuje Nacionalni muzej Katalonije. Po vsej zabavi in fotografiranju s fontano smo se počasi odpravili nazaj proti naši zabačeni metro postaji in spat v hostel.

Pogled izpred Nacionalnega muzeja

Nakupovalno središče

čarobna fontana

Zjutraj smo najprej imeli zajtrk v hostlu. Za hostel je bil kar v redu, smo pa bili prisiljeni jesti samo tisto majhno žemljico, ki jo priložijo zraven marmelade in čokolade. Nato smo se odpravili nazaj proti mestu. Tokrat smo nabavili dnevno metro karto, ki je za nas bolj priročna. Po prestopanju na Catalunyi smo dospeli do postaje Collblanc, kjer stoji Nou Camp.

Najprej nas je pozdravila košarkarska Blaugrana

No, po 10 minutah hoje smo ga našli in se postavili v vrsto za karte, ki je bila dolga, a je uspešno poslovanje blagajn povzročilo, da se je premikala zelo hitro. Ogled stadiona je individualen, začne se z muzejem, nato ogled stadiona iz srednjega sektorja s katerega se spustiš k zelenici in nato nazaj povzpneš vse do komentatorskih lož, na koncu pa te pričaka še multimedijska cona. Stadion ni tako presunljiv kot bi človek pričakoval za objekt, ki lahko sprejme 98.000 ljudi, je pa notranjost muzeja in multimedijska cona zelo profesionalno urejena. Sam ogled traja kar kakšne 3 ure, vendar smo mi muzej in multimedijo bolj preleteli, zaradi gužve, ki je podrobnejši ogled onemogočala. Je pa muzej posvečen vsem športom, ki jih vključuje FC Barcelona.  

Messijeva Zlata žoga za najboljšega nogometaša na svetu


Stadion


Panorama stadiona


Garderobe

Kapelica pred vhodom na zelenico

Komentatorska loža 

Ko smo odpravili stadion, smo se še malo ohladili pri drsališču, ki je zraven in odprto za javnost, nato pa se odpravili nazaj proti metroju in spotoma naleteli še na umirjeno restavracijo in se ustavili na kosilu. Po kosilu sem bil seveda primoran slediti ostalemu delu naše popotniške odprave nazaj v hostel na "počitek". Nato smo se vrnili nazaj v mesto in k Sagradi Familii(wikipedia). Tokrat na srečo ni bilo take gužve in smo se lahko sproščeno postavili v vrsto, ki je hitro skopnela do nas. Je pa tudi tu vstopnina kot drugod po Barceloni draga, sploh za cerkev. V stolp žal nismo uspeli priti, saj so karte bile razprodane. Vzeli smo še audioguide, ki pove še marsikaj koristnega. Meni osebno notranjost cerkve ni pretirano všeč, čeprav deluje izjemno mogočno, a se hitro vidi kateri del je bil zgrajen v gotskem, kateri pa v današnjem obdobju. Po ogledu same cerkve pot vodi še skozi muzej postavitve in napredovanja gradnje cerkve skozi čas.

Prednja fasada

Še vedno v gradnji

Notranjost

Zadnja fasada 

V bar blizu katedrale smo šli na večerjo in se najedli par različnih tapasov, ki so nekakšni prigrizki, namenjeni bolj malici kot pa polnemu obroku. Ah, koga briga. Potem smo šli nazaj na metro in v center ter si samo od zunaj na hitro ogledali obe Gaudijevi hiši, Casa Mila in Casa Battlo. Pač še ena abstraktna umetnina v Barceloni več. Nato smo šli nazaj proti Čarobni fontani, kjer so bili Barcelona Harley Days že v polnem razmahu z metalskim koncertom in nažiganjem motorjev. Po kratkem "rajanju" pod odrom smo si privoščili še sangrio in šli še zadnjič v Barceloni spat.

Tapasi

Casa Batllo

Zmajev hrbet na Batlli

Casa Mila

Harley days

parkirišče samih Harleyev

Zadnji dan smo imeli v načrtu kopanje, a nam je na koncu izjemno nepraktična ura leta to onemogočila in smo se bili prisiljeni že takoj po zajtrku odpraviti na pot proti letališču. Najprej z metrojem do Catalunye, nato se presedlati na drugo linijo in z metrojem do Arc de Triumpf. Nato je sledilo čakanje na avtobus, ki smo ga izkoristilo še za nakup spominkov na avtobusni postaji. Ko smo dočakali avtobus, je sledila še dobra ura vožnje do letališča v Gironi. Tokrat je bila malo daljša zaradi prometne nesreče in čakanja v koloni, a na srečo nič usodnega. Nato smo ob 14h zapustili gironsko letališče in se odpravili proti "domačim" Benetk.

naša samotna, zabačena metro postaja

Pred potovanjem smo na Amazonu naročili še eyewitness vodič o Barceloni. Bil je super, sicer v angleščini, a je vse prikazano tudi s slikami in še drag ni. Napaka je bila, da smo hostel rezervirali tako izven centra, saj smo potem rabili pol ure samo zato, da smo prišli v mesto.