Zaradi ugodnih cen Ryanair-a med "krompirjevimi počitnicami", sva se s tatom odločila za odhod v večno mesto-Rim. Kare so bile tokrat samo po 1€(4 evre povratna karta za oba), se pravi sva šla skoraj zastonj:).
Najino letalo


Tokrat je bil let kasneje, ob 11h, tako da smo od doma lahko "odrinili" brez pretiranega hitenja, šele ob 7:30. Na letališče sva prišla okrog 10h, tako da sva lahko še malo raziskovala letališče. Počasi sva se odpravila proti kontoli in počakala na let. Za let v Rim ni bilo veliko ljudi, letalo je bilo napol prazno. Let je bil dolg slabo uro in v Rimu, na letališču Ciampino smo pristali par minut čez poldne.

Potniški terminal letališča je majhen, so pa zato toliko večje zunanje površine, kjer je parkiranih kar nekaj Canadir-jev. Takoj po prihodu sva šla kupit karto za Terravision avtobus, ki pelje z letališča neposredno v mesto. Karta v eno smer 4€, povratna 8€. Vožnja traja dokaj dolgo(40 minut), predvsem zaradi prometa v centru mesta. Potem sva se odpravila poiskat najin hotel, Papavero, ki je od Stazione Termini oddaljen kakih 10 minut hoje. Dobila sva ga hitro in pročelje ni prav nič kazalo na to, da sva prišla pred hotel. V notranjosti je bilo vse, bolj kot ne, natlačeno. Sobo so nama dali kar takoj in hitro sva razpakirala in kmalu sva že sedela nazaj na metroju(s karto, ki velja 75 minut, stane 1€) proti postaji Colosseso.

Najbrž ni treba posebno poudarjati, da sva se po izhodu iz postaje metroja znašla pred Kolosejem. To je res mogočna zgradba! Sprejel je lahko od 45 do 50 000 gledalcev, ki so povečini gledali gladiatorske boje. Gradnja se je začela med letoma 70 in 72 n. št. pod cesarjem Vespazijanom in je bila končana leta 80 n. št. pod cesarjem Titom, do neke mere pa so ga preoblikovali v času vladanja cesarja Domicijana. Vstopnica za kolosej stane 12€ (velja tudi za Foro Romano in Palatin, več v nadaljevanju), mladina do 18 leta ima prost vstop. Pred kolosejom stoji tudi Konstantinov slavolok, zgrajen leta 315. Je najmlajši slavolok v Rimu, zgrajen je bil iz delov starejših slavolokov. Po ogledu Koloseja sva se napotila po ulici do Circo Massimo. To je včasih bil hipodrom, namenjen dirkam s konjskimi vpregami. Danes je tam samo še prostor za sprostitev Rimljanov.

Kolosej

Kolosej-še od znotraj

Konstantinov slavolok


Nato sva še vedno hodila po ulici navzdol, dokler nisva prišla do reke Tibere. Tibera je dolga 406 km in je tretja najdaljša italijanska reka.. Nad Rim se je zpuščala tema. Naredila sva krajši sprehod ob reki  in prišla do Isola Tiberina, ki naj bi bil najmanjši poseljen otok na svetu.

Reka Tibera

Bazilika sv. Bartolomeja na otoku

Velik je približno 270m x 67m. Na otoku stoji bazilika San Bartolomeo in bolnišnica. Potem sva se odpravila do cerkve Santa Maria in Campitelli, ki naj bi jo sezidali v 11. stoletju. Nato sva  nekaj časa izgubljeno tavala okoli, ker resnično nisva vedela kje sva, kar naenkrat pa sva prispela pred znamenito Fontano di Trevi, ki je visoka slabih 26 metrov in dolga 20 metrov. Fontana je "fasada" palače Poli. Seveda pa je treba, kot pravi legenda, če se želiš vrniti v Rim, vreči kovanec v fontano. Menda naj bi vsak dan v fontano padlo okoli 3000 evrov, ki jih porabijo za urejanje rimskih znamenitosti.

Fontana di Trevi

Privoščil sem si sladoled za 3€. Rim je drag! Pred spanjem sva se odpravila samo še do Španskih stopnic, ki v bistvu niso nič posebnega. Zgradili so jih leta 1722, na vrhu pa kraljuje cerkev Trinità dei Monti, ki pa je ob 22h bila žal že zaprta. Španske stopnice so včasih v celoti prekrite z ljudmi, v maju pa je na stopnicah majhna tržnica rož. Pred stopnicami je fontana della Baracaccia. Stopnice stojijo na Piazza di Spagna.

Španske stopnice

Pogled z vrha Španskih stopnic

Cerkev na vrhu stopnic, ki pa je bila že zaklenjena

Na tem trgu je bil leta 1986 odprt prvi McDonalds v Italiji. Po vsem tem pohajkovanju sva bila pošteno žejna, vendar začuda nikjer v bližini trga ni bilo nobenega kafiča. Končno sva enega le staknila(seveda ponovno dragega), kjer sva zraven vode in piva dobila še nekakšne arašide z neko zelenjavo. Niti sanja se mi ne, kaj naj bi to bilo. Potem pa sva se odpravila nazaj proti našemu hostlu in po napornem dnevu z užitkom legla na posteljo.